nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ta idila hitro počrni, že s pobom, ki mora brati govor na pogrebu samo nekaj let starejšega kolega, potem je pripoved o knapu, ki ne more nehat, preidemo na veliko ljubezen starega zapitega birokrata, ki so ga iz jame prestavili zaradi zajebancije kameratov, te pa je sprožila nemarna socialka, ki ga je obtožila s hčerko, neupravičeno, samo malo sta se igrala z genitalijami, leta, pa zgodba napol klošarja, ki gleda parado ob skoku čez kožo in si o zajebanem mestu in njegovem podzemnem delu in tam delujočih misli svoje, še toliko bolj, ker je vse postavljeno v kleno realsocialistično scenografijo in ikonografijo. Rezmanove zgodbe so vse ubrane na temo rudarskega življenja, rudnik in v njem delujoči so skoraj kolektivni junak, zato lahko govorimo o takšni enotnosti zbirke, da se približuje romanu, tudi zato, ker brezroki možak, ki pride na začetku izreči sožalje, na koncu utone ob ribolovu, ki mu ga omogoči posedanje in zalitje domačije zaradi kopa. Ta proza stavi na avtentičnost, je
skoraj vzporeden, literarni muzej, pisava je gosto prepredena in pregnetena z žmohtnim knapovskim izrazjem, pa naj gre za orodja in dela, za rudniško hierarhijo ali za v narečju izpisane dialoge, in zato je seveda na koncu tudi slovarček, brez bi bili izgubljeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani