nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Najprej se nam zdi, da gre za pritrjevanje in za očaranost, za enega tistih popisov poklica, če že ne poklicanosti; počasi, veristično, podrobno imamo opraviti s delavnika, od preoblačenja do končnega prhanja pred odhodom skozi kapijo, vmes pa so natančni popisi rovov, elementov, iz katerih so sestavljeni, navidez prava apologija in knapovskega vsakdana. Ta idila hitro počrni, že s pobom, ki mora brati govor na pogrebu samo nekaj let starejšega kolega, potem je pripoved o knapu, ki ne more nehat, preidemo na veliko ljubezen starega zapitega birokrata, ki so ga iz jame prestavili zaradi zajebancije kameratov, te pa je sprožila nemarna socialka, ki ga je obtožila s hčerko, neupravičeno, samo malo sta se igrala z genitalijami, leta, pa zgodba napol klošarja, ki gleda parado ob skoku čez kožo in si o zajebanem mestu in njegovem podzemnem delu in tam delujočih misli svoje, še toliko bolj, ker je vse postavljeno v kleno realsocialistično scenografijo in ikonografijo. Rezmanove zgodbe so
vse ubrane na temo rudarskega življenja, rudnik in v njem delujoči so skoraj kolektivni junak, zato lahko govorimo o takšni enotnosti zbirke, da se približuje romanu, tudi zato, ker brezroki možak, ki pride na začetku izreči sožalje, na koncu utone ob ribolovu, ki mu ga omogoči posedanje in zalitje domačije zaradi kopa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani