nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Prvi od osmih večerov, ki ga je dom pripravil v sodelovanju z založbo, Slovenskim društvom za primerjalno književnost in Društvom slovenskih književnih prevajalcev, je torej predvčerajšnjim pripadel edinemu slovenskemu avtorju v zbirki Euroman: pred prijetno zapolnjenim klubom mu je nekaj vprašanj postavila pisateljica in docentka za francosko književnost s Filozofske fakultete, od gosta pa je prijazno izsilila tudi to, da je prebral dva odlomka iz svojega zadnjega romana Drevo brez imena. Na vprašanje, zakaj se njegov roman začne s 87. poglavjem in zakaj tako ravna s časom, je odgovoril, da v tem pravzaprav vidi inovacijo, poskus, »da bi bralec doživljal negotovost in nejasnost zgodovine«, s tem kompozicijskim domislekom je hotel izničiti ustaljeno pojmovanje o sosledju vzrokov in posledic, izbrisati tehnologijo kronologije in bralcu ponuditi past, da se izgubi v času.
Zakaj, najbolj prevajani sodobni slovenski avtor, vztraja pri pisanju v slovenščini?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani