nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Režiser Stoev je dogajanje, ki drastično razkriva neprijetno resnico životarjenja v upodobljenem družinskem triu, postavil na odprt oder z dvema zastekljenima kockastima komorama za kuhinjo in sanitarije v središču (za večpomensko govorico prostora, kostumov, svetlobe in videa sta poskrbeli Saskia Louwaard in Katrijn Baeten) ter tako s prostorom kot tudi s kostumi (pretežno spodnje perilo) poudaril elementarno determiniranost t. i. malega človeka s prehranjevanjem in izločanjem. Ta namreč ostaja in obstane tudi potem, ko se besede najbližjih v družini ne zmorejo več splesti in preplesti v dialog ter sporazumevanje, ampak jih drug mimo drugega izgovarjajo brez odmeva, oziroma ko se zdi, da je natura že popolnoma »požrla« kulturo. Dejstvo, da režiser kljub vsem trpko-smešnim družinskim nasprotjem in nesporazumom uprizoritev konča s »spravnim« objemom in »odrešilnim« plesom praznujočega zakonskega para, pa najbrž kaže, da je prvinska ljubezen kot temeljna sestavina
posameznikove volje do življenja vendarle bližja naturi kot kulturi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani