nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pravzaprav sta oba naroda brez pretiranih trenj na Tržaškem miroljubno sobivala vse do razpada Avstro-Ogrske in slovenska skupnost je šele s priključitvijo Italiji začela doživljati udarec za udarcem in najhujše preganjanje v vsej svoji tisočletni zgodovini bivanja na tem območju.
Kljub temu pa književna ustvarjalnost ni presahnila, marveč se je v nekaterih pogledih celo okrepila in postala bolj angažirana pri razkrivanju posledic zatiranja, kar je opazno tudi pri tržaških avtorjih iz časa po drugi svetovni vojni, ko je odrezanost od matičnega naroda po eni strani prispevala k nastajanju »zamejske« literature z njeno večjo specifičnostjo, po drugi pa oteževala kulturne povezave in ubrano dihanje s povojnim ustvarjalnim tokom slovenskih pisateljev in tržaške pisce bolj vezala na italijanske literarne smernice.
Urednica pa antologije ni omejila zgolj na predstavitev književnega ustvarjanja tržaških, temveč je ponudila italijanskim bralcem obsežnejši pregled,
nekakšen duhovni, politični, družbeni in zgodovinski portret, sestavljen iz dokumentarnega in dnevniškega gradiva, časopisnih člankov, družinskih spominov, zasebnih pisem, pridig, predstavitev običajev in navad, iz anekdot, esejev, najrazličnejših pesmi, liričnih pripovedi, črtic, kratkih zgodb in novel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani