nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Osrednje dramatično nasprotje vzpostavlja s protiigro antagonistov: Starega, ki se pred odhodom v bolnišnico na zloslutno operacijo poln vsakršne notranje nejevere in dvomov zateče v prostor (samo)spraševanja o sebi, svojem dosedanjem življenju, razpolaganju z nikoli prepoznanimi in potrjenimi talenti, a tudi mučnega in negotovega iskanja stika z in drugim, bližnjim - čeprav neznancem; in Mladega, ki se v prostoru anonimne zbranosti poskuša skriti uro pred svojo več let skrbno načrtovano teroristično akcijo, v kateri naj bi kot brezobzirno premočrtni in ledeno brezčutni racionalist popolnoma in v celoti ter pogubno celo za svoje najbližje družinske člane in druge nedolžne potnike uresničil svoj že zdavnaj prepoznani in prav zdaj do konca izigrani oz. zlorabljeni talent. Dinamično dvoumje prikazanega spodbuja tudi naslov Let v Rim, ki poleg konkretnosti rutinskega letalskega leta v italijansko prestolnico spodbuja tudi metafizične razsežnosti ob potovanju v svetovno središče katoliške
vere.
V spoštljivi do besedila in njegove čim bolj verjetne igralske oživitve pozorni postavitvi sta glavni nalogi zanesljivo in značajsko reliefno oživila, ki je Starca upodobil z vso njegovo razjedajočo notranjo cagavostjo in razklanostjo med vero in nevero, upom in strahom ter je vsaj na poslednji postaji svojega nezadoščenega življenja za hip prepoznal in doživel »odrešilni« utrinek nikoli do takrat uresničenega talenta, in, ki je Mladeniča najprej asketsko in zadržano upodobil kot premočrtno samozavestnega racionalista in samovšečnega poslovneža ter ga nazadnje izostril v brezčutno in brezčustveno mefistovsko postavo novodobnega »slepega« uresničevalca »poslanstva« oz. talenta v območju najbolj zavrženega anonimnega terorističnega nasilja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani