nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pa vendar: s svojimi značajskimi potezami in (vsaj navidezno) solističnimi koraki po političnem parketu ni osamljen primer; Ropova nadutost, denimo, nikoli ni bila predmet medijskega pregona, prav tako ne Drnovškovo samovoljno zunanjepolitično soliranje, da ne govorimo o nenavadni medijski naklonjenosti Jelinčičevim sovražnogovornim provokacijam. Je pa eden redkih, ki je prišel v politiko iz pisateljskih vrst in kot intelektualec, ki je imel za sabo zavidljiv opus.
Če na tem mestu ne razpihujemo razumniškega prhljaja, ki ga je bojda treba stresti z ramen, je odnos, ki ga zvečine gojimo do pisateljev in intelektualcev, ki se po demokratizacijskih in osamosvojitvenih procesih niso zaprli nazaj v slonokoščene stolpe, ampak so skušali še naprej javno motriti ali celo aktivno sodelovati pri slovenskem tukaj in zdaj, vsaj neprijazen, če ne tudi patološki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani