nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Tätte se poigrava s pravljičnim in vsakdanjim, spreminja žanre in se izmika pričakovanju, zapleta preobrate in poskuša trkati na vsa vrata naenkrat; včasih smo takšne lupinge in mešanje imenovali ludizem, samo da ima zdaj to multikodiranje izrazit protipotrošniški naboj, vmes je še samoreflekstija, tisto, kar igro poganja, pa je križišče žanrsko že obdelanih zapletov, ki so nekje med Nespodobnim povabilom, katerim od filmov, v katerih hoče mafija od naključnega najditelja svoj denar, pravljico tipa in; ker je zlata ribica ena sama, preostali plen in en sam predator, imajo vse dramske osebe svoje ribje atribute in karakterizacijska dopolnila.
Črno tranzicijsko komedijo v okretnem prevodu Duše iz angleščine postavlja režiserka in scenografka ob dramaturški asistenci pretežno realistično, brez stilizacij in skoraj brez distance do vloge ali menjave govornih leg, potujevanje ostaja besedilno, čeprav je znotrajgledališkost poudarjena s scenografijo - gozdna hišica ima streho iz
reflektorjev, verističen nizkoproračunski vikendaški interier in pomoč od zunaj, zunanjega opremljevalca, ki predstavi priskrbi glasbeno spremljavo in je namazan z različnimi dimnimi in podobnimi triki;, ki ga igra v skoraj dimnikarskem kombinezonu in kontroverznih zlatih čeveljcih, kostumografinja je, se potem gladko prelevi v mafioza in kreature pusti brez vsega pa s kupom vprašanj, da se bolj zavejo tega, kar imajo, ljubezni in drug drugega in sploh. Igralsko je najbolj izpostavljen kot, neujemljiva pojava, ikonografsko blizu kakšnemu nordijskemu hevimetalcu, samo v volni, kot najbolj odporen na bogatenje in tudi sicer je en tak dobrodušen baltiški gozdni original s kitkami v bradi, nekaj nerazumljivo popeva, kadar je sam, čeprav v svojem rahlo okornem premikanju tu in tam potegne na hudobca, demiurga, in je v tem kljub rahli občasni zasanjanosti blizu recimo točaju iz Strniševih Žab, zapeljivcu iz še ene moralitete.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani