nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Prvenec estonskega dramatika je žanrsko hibriden, drsi med pravljico in miraklom, med komedijo in agitko, osamljenega možaka,, se zasanja v fotografijo iz revije in potem, njegova materializirana fantazma res pride, vendar s tipom,; in jima da potem ponudbo, ki je (skoraj) ne moreta zavrniti, za nekaj milijard dolarjev, ki jih ima v škatlah, bi kote v trikotniku povezali malo drugače, zlata ribica iz naslova, ki naj bi denar priskrbela, pa se inkarnira kot oborožen kriminalec. Tätte se poigrava s pravljičnim in vsakdanjim, spreminja žanre in se izmika pričakovanju, zapleta preobrate in poskuša trkati na vsa vrata naenkrat; včasih smo takšne lupinge in mešanje imenovali ludizem, samo da ima zdaj to multikodiranje izrazit protipotrošniški naboj, vmes je še samoreflekstija, tisto, kar igro poganja, pa je križišče žanrsko že obdelanih zapletov, ki so nekje med Nespodobnim povabilom, katerim od filmov, v katerih hoče mafija od naključnega najditelja svoj denar, pravljico tipa
in; ker je zlata ribica ena sama, preostali plen in en sam predator, imajo vse dramske osebe svoje ribje atribute in karakterizacijska dopolnila.
Črno tranzicijsko komedijo v okretnem prevodu Duše iz angleščine postavlja režiserka in scenografka ob dramaturški asistenci pretežno realistično, brez stilizacij in skoraj brez distance do vloge ali menjave govornih leg, potujevanje ostaja besedilno, čeprav je znotrajgledališkost poudarjena s scenografijo - gozdna hišica ima streho iz reflektorjev, verističen nizkoproračunski vikendaški interier in pomoč od zunaj, zunanjega opremljevalca, ki predstavi priskrbi glasbeno spremljavo in je namazan z različnimi dimnimi in podobnimi triki;, ki ga igra v skoraj dimnikarskem kombinezonu in kontroverznih zlatih čeveljcih, kostumografinja je, se potem gladko prelevi v mafioza in kreature pusti brez vsega pa s kupom vprašanj, da se bolj zavejo tega, kar imajo, ljubezni in drug drugega in sploh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani