nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Čoln se je v plitki vodi nevarno zagugal in ko sem nekako le ujel ravnotežje, sem čutil, kako se je čoln pod najino težo dotaknil kamnov na dnu reke.
Sedel sem spredaj, saj sem v življenju samo nekajkrat, in še to po pomoti, držal veslo v roki in zato je dobro, mi je rekel, da takšni grozni začetniki sedijo spredaj. On je sedel zadaj, med naju pa sva na dno čolna položila, kot so nekoč zelo davno, na neki drugi reki, precej bolj široki reki, pazljivo in z ljubeznijo položili novorojenca (res, da ne v čoln, temveč v košaro, spleteno iz vrbja), tako sva midva pazljivo in z ljubeznijo v najin čoln položila plastenki belega brizganca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani