nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Če se je nekaj časa zdelo, da se bo primerjalna književnost zaradi svoje poliglotskosti oziroma širokega področja teoretskega interesa (podobno kot semiotika) sposobna razvijati kot ena izmed osrednjih humanističnih ved, hkrati pa ohraniti svojo identiteto, se je kaj hitro znašla v položaju nekoga, ki ga izpodrivajo in si ga prisvajajo. Ogrožena je postala prav s strani ved, ki jih je v veliki meri povzročila sama (npr. prevodoslovje, kulturne in postkolonialne študije) in za katere se je naenkrat zazdelo, da ponujajo večjo stopnjo kulturnozgodovinske sintetičnosti, hkrati pa so tudi veliko bolj uporabnostno naravnane.
V prvem delu knjige kritično prikaže različne faze razvoja discipline v zadnjih dvajsetih letih, jih naveže na različne faze krize primerjalne književnosti (Wellek, Susan Bassnet, Bernheimerjevo poročilo), različne poskuse zlitja primerjalne književnosti in kulturnih študij, avtodestruktivne težnje znotraj discipline ter ponovno oživljanje, poskus
legitimacije discipline v dobi globalizacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani