nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
To poigravanje med mediatiziranim in živim dogodkom, med iluzijo in toposom žive prezence, ki jo omogoča le gledališče, stopnjuje sugestivnost prizorov, ki so s preciznim fokusiranjem zdaj ene zdaj druge skupine protagonistov natančno sinhronizirani, vse pa solidno dopolnjuje brezčasna eklektična kostumografija in scenografija, ki spet niha med resnobnostjo in karikaturo. Pred ogledom predstave ali po njej pa je popolnoma odveč listati po gledališkem listu ali vsaj prebirati Horvatova razmišljanja, saj se omejevanje optike na iskanje izhoda iz ΄»nevidnih mrež kapitalističnega globalnega imperija΄« zdi precej naivno, ne nazadnje so drugi družbeni sistemi razvili še veliko bolj domišljene in rafinirane prijeme, s katerimi so skrbeli za narodov blagor. Vendar ima seveda tudi to svoje pozitivne plati; brez teze, da je ΄»vse denar in smo vsi blago΄«, ter naivnega prepričanja, da je temeljni vzrok naše pogube kapitalizem (karkoli naj bi to že pomenilo) verjetno ne bi imel razloga in volje
za gledališki angažma, pa čeprav je ta na robu resignacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani