nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Na prvi pogled je dejstvo, da v času globalnih medomrežnih knjigarn, kakršna je Amazon z vsemi svojimi izpostavami, nekoga lahko zanima nekaj tako staromodnega, kot je ogledovanje razstave tujih, »inozemskih« knjig, malce presenetljivo. A zadeva je preprosto razložljiva: čeprav je velika večina - okrog sedemdeset odstotkov - razstavljenih knjižnih naslovov z angleškega govornega območja oziroma je izdelek anglo-ameriškega založništva in bi bilo torej pričakovati, da so vsi do zadnjega z lahkoto dosegljivi, se tako strokovno obarvana nakupovalna skupnost kot knjigoljubni »prosti« vsi tako rekoč stoično, »pridno«, pa tudi z vznemirjenjem odpravijo nikamor drugam kot v dom.
Če bi o individualnih kupcih še lahko domnevali, da jim je božjepotno romanje v znamenito sejemsko mesto ob Majni, kjer s knjigami trgujejo že od dvanajstega stoletja, vsekakor odveč, bi o institucionalnih kupcih z raznih znanstvenih inštitutov in vsakovrstnih knjižnic in fakultet lahko rekli, da
precej dobro vedo, po kaj zavijejo v marmor Cankarjevega doma: tisto, kar šteje in kar je bistveni element razstave, je poleg tradicije, ki zbuja zaupanje, pač edinole knjigotrška kompetentnost, trud, vložen v to, da izmed več kot 400.000 frankfurtskih naslovov izbereš vsega 10.000 knjig in jih na enem kraju (no zdaj na dveh, v Cankarjevem domu in kot spletni katalog) ponudiš zainteresirani javnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani