nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
In nasprotno: kjerkoli litanijo samostalniških besednih zvez zrahlja z glagoli ali z zaimkom, postane njegova pesem ne le živahnejša, gibkejša, ampak tudi manj slonokoščena, se pravi, bolj povedna in komunikativna. V tem kontekstu velja poudariti zlasti peti cikel Približevanj, ki - čeprav z nekakšno vzvišeno patetiko - vendarle dovolj očitno, neposredno govori o smrti in z njo zvezani ničevosti vsega, najbrž tudi poezije in eksistencialnega (samo)iskanja: »S prevzetnostjo, ki ga / navdaja v premislek o bogovih, / sprejme kraljestvo, z občutki ničevosti / vseh vprašanj, in slutnjo / o novici, ki jo pošiljajo iz Hada«. Tako neposreden v tem desetletju najbrž še ni bil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani