nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
΄»Besedilo je umetelno in tudi nezmerno, preobloženo in zaradi številnih ponavljanj utrudljivo,΄« zapiše o obeh Calderónovih igrah, iz katerih je eno celovečerno uporabil za uverturo, drugo pa kot telo svoje priredbe, njen avtor, H.M. Enzesberger, za njegovo zgoščenko in tlačenko v prevodu pa lahko rečemo, da se giblje na nedoločljivi meji med fantastiko, pravljico, manihejsko kroniko, poskusom traktata o vladanju v slogu služečega voditelja nasproti oblasti, ki je samozadostna, surova in totalna, totalitarna. Kljub temu komaj verjetni preobrati ljubezenske in vladarske narave ter oblastna samovolja, muhava in nepredvidljiva, ki naplavlja in odplavlja antagoniste, mati sina, brat brata, vazal vladarja, v igri ostajajo. Pot naslovne junakinje Semiramide, ki se v predigri vzpne iz votline, ki je njen zapor, na dvor, v drugem pa je že krepko etablirana in krvoločna, vojne žejna vdova, ki zdaj enako zapira svojega sina in ga ograjuje od prestola, je mogoča samo v nekem
vzporednem Babilonu s svojimi zakonitostmi, v fikciji, ki hoče preveriti delovanje in anomalije oblasti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani