nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Poleg uradnega imena v identifikacijskih dokumentih lahko, če nam je tako všeč, uporabljamo vzdevke in psevdonime, ko pa se pripeti, da naše ΄»pravo΄« osebno ime iz različnih razlogov postane neustrezno, če ne napačno, pa lahko začnemo razmišljati o njegovi uradni spremembi. Nemški umetnik Herzfeld, mojster fotomontažnih kolažev in član berlinskega dadaističnega gibanja ter nemške komunistične partije, je leta 1916 zaradi nemškega nacionalizma svoje ime poangležil v Heartfielda, Andrew Warhola, sin staršev, ki so v ZDA emigrirali iz Slovaške, pa je ob svojem prvem naročilu za ilustracijo obuval pri enaindvajsetih letih svoje ime spremenil v Andyja Warhola, saj mu je to zvenelo bolj mladostno in tržno privlačnejše. Proces imenovanja je nadvse primeren teren za ideologijo; še pred desetletji so na avstrijskem Koroškem matičarji starše prepričevali ali pa jim preprosto postavili ultimat, naj namesto vindišarskega imena izberejo ΄»pravo΄«, avstrijsko ime, mnogi so se ΄»premišljeno΄« tako
odločili kar sami, v poosamosvojitveni Sloveniji pa je marsikateri ć na koncu priimka otrdel v č.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani