nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Živi smo trumoma romali na pokopališča, posejana z rdečimi plastičnimi lupinami, za katerimi je bilo v vlažnem sivem dnevu komaj videti bledikaste plamenčke sveč, ki so trepetali v turobnih hiškah.
Poglobljeno razmišljanje o minljivosti življenja ni kdove kako vplivalo na reflekse voznikov: kot ponavadi so begali s svojega voznega pasu na levo stran (kot da bi tudi pri nas hrepeneli po angleški prometni ureditvi), zavijali in vijugali, ne da bi svoje bližnje na cesti opozarjali s prižiganjem smernikom - ali najpogosteje še vedno ΄»žmigavcev΄«, ki jih celo šoferji v policijskih avtomobilih pozabljajo prižigati -, in kot vsak dan tudi na dan mrtvih (samo)morilsko prehitevali v najbolj neprimernih trenutkih in razmerah. Žrtev je bilo vendarle manj kot v kakšnem brezskrbnem poletnem dnevu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani