nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
S feydeaujevsko matematično natančnostjo zgrajena situacijska in tipološka komedija, ki omogoča gledalcem troje do absurdnosti stopnjevanih burlesknih pogledov na kar se da ΄»dramatičen΄« proces nastajanja in ΄»življenja΄« značilne gledališke bulvarke (v fazi njene generalke, premiere in stote ponovitve), in sicer iz avditorija (v prvem in zadnjem dejanju) ter izza kulis (v osrednjem drugem dejanju), terja razmeroma zahtevno prizorišče v dveh nadstropjih in z množico vrat (scenograf), ki s svojim obratom za 180 stopinj tudi v resnici razkrije gledalcem pogled za kulise ter drastično prizemlji njihovo pričakovanje domnevne visoke umetnosti na raven profanega, hipno porajajočega se in hkrati strahotno minljivega zabavljaškega ništrca. Za furiozno in drastično stilizirano igro v igri, ki ne razkriva le ustaljenih mehanizmov profanega bulvarskega burkaštva, ampak tudi pogosto značilna razmerja med protagonisti v sleherni igralski družini oz. zasedbi, so seveda bili tudi tokrat
ključnega pomena igralski profesionalci (poleg obeh v vlogah režiserjev še Tič,,,,,, in), ki so zmogli oživiti tako ostro stilizirani (zatajevani in zasmehovani) diletantizem cenenih podeželskih burkežev kot velikokrat tudi prvinsko zagnanost ter pridobljeno virtuoznost in bistroumno odmerjenost preverjenih komedijantov. Po njihovi zaslugi je bil ves ta odrski ništrc in trušč za prgišče sardin zabaven in nikakor brez soli, saj nam je s kolektivno stvaritvijo kot celoto prepričljivo demonstriral, kako vsako vredno doživetje (umetnosti) kot ustvarjeni, izumljeni, izsanjani ΄... red vedno znova zraste - ob ključni udeležbi posameznikove nadarjenosti in ustvarjalnosti - iz nereda, kaosa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani