nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Skozi pesmi Czeslawa Milosza, Venclove in Eugeniusa Ališanke vstopam v Wilno ali Vilnius, to »pepelno mesto« sredi litvanskih gozdov, ki živi skrivnostno življenje druge resničnosti, tiste, ki jo skozi svoje sito precedil moj književni spomin. Vase vlečem dim, listam knjige pesmi in zgodb, izbirčno srkam stihe in odstavke, v katerih zmore ustvarjalni talent pričarati skupinsko usodo prišlekov in beguncev, nomadov in razseljenih oseb, tavajočih skozi ulice in dvorišča mesta, v katerem zidovi označujejo poslednjo mejo svobode.
Biti doma v mestu, v katerem se srečujeta nebo in zemlja in je zato doživljajsko resnično!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani