nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Zajemam iz mnogih pripovednih zalog, ko kronološkemu času odrekam njegovo moč zato, da bi se lažje odzval otožnemu pogledu, ki pobliskne skozi morfinistične stihe Trakla; v vlažnem cvetju na zidovih meščanskih palač pod pobočji Kapuzinerberga razbiram sledi osebne drame, spričo katere vem nezmotljivo, čeprav minljivo: doma sem v Salzburgu!
Knjižne strani zaprhutajo in staromodni dežni plašči se razprostrejo v naporu, da bi zavarovali suho samoto večernih sprehajalcev, ki hitijo mimo obrtnih delavnic Alfame, starega lizbonskega jedra; tu se pod napušči bivše kolonialne veličine iz galebjih iztrebkov in morske soli izpisuje portret Fernanda Pesoe, pesnika, ki je ob pomoči imaginarnih avtorjev, ki različne pesmi pojejo z eno dušo, objavil večni hommage svoji Lizboni. Njegova Lizbona je moja Lizbona!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani