nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Vse je torej zapisano minevanju, mozaik doživetij je zdaj tempelj zdaj ruševina, in morda je prav zato njena poezija še najbližje »lupljenju zelene kože ter (ob tem) razmišljanju o semenu / ali o čem drugem«.
Ob tem me na koncu tega zapisa prehiti retorično vprašanje: je uzrla to skrivnostno seme, ta zarodek nikoli umljivega sveta, ki ga razgrinja pred bralcem - tudi in predvsem -, ko »ji zdrsi načelnost po nosu navzdol«. Najbrž ne, kot še nihče do zdaj, je pa svojo Injo zato razgrnila, češ »da je to dežela, kjer je res vse, kar je metafora, in metafora vse, kar je res« ( v ?).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani