nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Seveda se ob tem pojavi zelo človeško/bralčevo vprašanje: koliko ta "nagrmadenost" in silnost podob, ki kar viharijo med sabo, pomotni sámo komunikacijo ter sporočilnost pesmi. Bralec je torej prepuščen svoji intuiciji, najbrž taki, kot so bile narekovane te pesmi, v katerih je »izven očesa v jutranjem prahu postavka / čez minuli čas po pesniški lepoti / vrnjena za ponavljanje kot dan na dan dan«.
piše sunkovito, tudi palimpsestno, zavedajoč se, da mora ujeti kaskadni ritem, velikokrat se zateče tudi k onomatopejam notranjih krikov, njene pesmi so eno samo »ukrivljanje smolenca poimenovanja«, torej hoteni beg od narativnosti, samo »da se ohrani neprevedljivo od besede do besede«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani