nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
To, da ne »poslušam« in ne pišem zvesto le resnice, s katero želijo prepričevati javnost sedanji veterinarski oblastniki, ampak zaradi širokega kroga znanstev znam prisluhniti tudi ljudem iz veterinarske stroke, ki jih je sedanja oblastna struktura tako ali drugače umaknila iz kroga tistih, ki bi smeli javno nastopati, se izpostavljati, je kvečjemu prednost in dodana vrednost k objektivnosti in verodostojnosti mojega pisanja.
In prav to je, sodeč po odzivu z Veterinarske uprave Slovenije in tudi g. kot predsednika veterinarske zbornice, ki ne prvič in po svoje razumljivo brani početje aktualnih dirigentov v veterini, najbolj moteče. Ob njegovi zapisani trditvi, po kateri naj bi se za izjavo, zapisano v mojem prispevku (23. 10.), s katero ravnanje sedanje veterinarske smetane kritično ocenjuje »eden bolj znanih slovenskih veterinarjev, ki pa se ne želi (za zdaj) javno izpostavljati«, skrival nekdo, ki ga po Štokojnikovo »menda v zadnjih dneh srečujemo na drugih straneh
Dela«, sem lahko zgolj zelo začudena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani