nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Življenjski nauki, tudi prepiri in vzdrževanje zmožnosti empatije do Drugega, so ob upoštevanju konca navsezadnje absurdni in nepomembni (iz taborišča se vrneta le dve v sklepu osvetljeni figuri: oče s svojim klobukom, v simbolnem smislu, skozi svoj dnevnik, pa tudi). Glasnih premišljanj o koncu časa ni, čeprav se čas krči in »pripravljenost za ljubezen« raste - priredba ostaja na tej esencialni ravni in zaobide politične aktualizacije Dnevnika (zanikanje holokavsta ali avtentičnosti dnevnika, sarajevski poskus »vnovčevanja« tragedije po Aninem vzorcu), hkrati pa imperativ, ki je avtorico navedel k novi priredbi, ostaja neizrazit.
Predstava se ogne ilustrativnemu vključevanju judovske tradicije, refleksijo kot univerzalno sodobno prečenje mej približa ciljni publiki (računa na že akumulirano vèdenje in zgodovinsko perspektivo v njej).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani