nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Prijazni, prijetni in še vedno zgledno artikulirani in jezikovno brezhibni sogovornik, ki bo dva dni po naslednjem slovenskem kulturnem prazniku zaokrožil častitljivih devet desetletij nadvse razgibanega in umetniško plodnega življenja, se je v zgodovino slovenske gledališke omike trajno zapisal z nosilno vlogo Njega v Diderotovem Rameaujevem nečaku (1966), za katero je dobil nagrado Prešernovega sklada, in z nepozabnim Gerontom v Molièrovih Scapinovih zvijačah (1971), za katero je prejel Borštnikovo nagrado.
Ljubitelji slovenskega filma se ga spominjamo po vlogah v filmih Na svoji zemlji, Svet na Kajžarju, Jara gospoda, Tri zgodbe, Dolina miru, Akcija, Tistega lepega dne, Ljubezen na odoru, televizijski gledalci pa po vlogah v televizijskih dramah ter nadaljevankah in nanizankah, kot so bili Mali oglasi, Dekameron, Vest in pločevina, Odprava Zelenega zmaja, Poti in stranpoti, Naša krajevna skupnost itd. Svoj prispevek k osvoboditvi Slovenije in partizanskemu
gledališču je zavaroval pred pozabo v knjigi Frontniki (1980), za katero je prejel Kajuhovo nagrado, svojo udeležbo pri ustanavljanju SNG za in Primorje pa v knjigi Sanje in resničnost (1999).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani