nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V nekaterih segmentih ta pisava spominja recimo na katerega zadnjega ali na Romanje k, poganja jo izmišljija in se pri tem ne trudi, da bi z zmikom fiktivnega sveta zaostrila predpostavke tega; to ji seveda ob neomejeni pripovedni svobodi tudi jemlje precejšnji del spoznavne ali etične prodornosti, zgodba dosledno ostaja pričevanje o nekje drugje, junakinji pa se na včasih zdita kot kosmati krvavi predstavnici amorfne "barbapapine" družine, konec njune zgodbe pa nas sploh preseneti in zmede. Pripovedna naivnost, ki je prednost in omogoča tej pisavi samorastništvo in iskanje neuhojenih poti, potem, po nekaj žanrskih preskokih, pokaže rebra; nikoli ne vemo, pa tudi v ospredje ne pride, ali gre za drastično ljubavno povest v svetu nekje drugje, za politično satiro, podkleteno z mitologijo ali celo pravljičarstvom, ali pa za neustavljiv in v svoji intenzivnosti - pa tudi kakovosti - nihajoč izbruh ničemur zavezane izmišljije, ki se ne zmeni za bralca in veje, koder sama hoče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani