nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ali celo civilizacijo, po kateri so ostale samo ruševine, ostanki nepotrebnih gradenj, utopičnih in v resnici zavajujočih projektov nekih prejšnjih bitij.
Kakšnih, izvemo v mehki sredici romana, ki je posvečen naslovni junakinji in njeni spremljevalki, Jevi, ki iz neke ne popolnoma razvidne arhaizirane družbe potujeta, na oploditev, zaradi stradeža, recimo, v oddaljene vasi, skozi predele z volkovi, volkodlake, skozi sneg, skozi pustoto, in najprej imamo občutek, da gre za mitski okvir, da je vse skupaj samo predelava zgodbe o desetnici ali katerega od podobnih "vandravskih" mitov. Vse deluje prav starožitno in ima žlahtno patino - ženske same, napori, nevarnosti, kosmati inferiorni sluzasti "volčjedlaki" ljubimci iz sanj; in ko se nam zares zdi, da gre za zgodbo o ženski iniciaciji, za pripoved o tistih, ki z volkovi, karkoli že, se žanr prelomi in imamo, ko prispeta na cilj, v Vas T, kar nenadoma politično zaostreno družbo, prav v
orwellovskem smislu, nadzor, manipulacije, volitve, velike mobilizacijske projekte, tako podobne vsem v prejšnjih in tudi današnjih prenapihnjenih imperijih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani