nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Z odlomki iz Katarininega »posmrtnega« monologa, »zagrobno« odsotno izgovorjenega v videokamero ter projiciranega in povečanega v črno-beli podobi na velik zaslon, vselej do minute natanko datiranega (z besedami snemalca) v neposredni skupni minljivi sedanjik protagonistke in občinstva, je vzpostavila »rdečo nit« ter osrednjo junakinjo in žrtev uprizoritve -. Mučno tabu temo in zelo tragično družinsko dramo, ki se brez moraliziranja dogaja tukaj in zdaj, je zaokrožila s spravljivim »posmrtnim« objemom matere in hčerke, ne da bi s tem gledalca olajšala za mučno aktualna vprašanja, ki jih besedilo in uprizoritev kljub poudarjeni stilizaciji in estetizaciji brezkompromisno zastavljata. S cerkvenim zvonjenjem, ki v ključnem prizoru z Inšpektorjem in Prečastitim preglasi in brezčutno »povozi« najbolj ključne izpovedi obeh protagonistk, je skladno s predlogo sarkastično ironizirala tako vsakokratno »gluho lozo« ustanov države in civilne družbe kot tudi bombastično votlo medijsko »zvonjenje
po toči«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani