nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Od vsega, o čemer sva se pogovarjala v zvezi s takrat še nepodeljenim priznanjem, se mi je zdelo najzanimivejše vprašanje, ki ga je zamišljeni največkrat zastavil samemu sebi: »Kaj, če nagrado res dobim?«
Menila sem, da ga to nima kaj skrbeti, saj mora po vsaki - razen, kot se je pokazalo, norveško-nobelovski - logiki priznanje dobiti eden od kandidiranih borcev za človekove pravice, a me je z nekaj stavki postavil na realna tla: rekel je, da je Balkan izvor svetovne napetosti, Kosovo metafora globalne "neobalkanizacije", mir v tej regiji pa ena od postavk preprečevanja novega, širšega in nevarnejšega konflikta, katerega kali so zasejane prek Gruzije vse do azijske pacifiške obale.
Skratka, mir današnjega sveta močno temelji na posrednikih, ki govorijo neki tretji, skupni jezik, pristajajo na nehvaležni vzdevek dežurnega krivca za problem, ki ga niso povzročili, temveč ga poskušajo rešiti, in praviloma pišejo dolga poročila (Ahtisaarijev načrt za Kosovo obsega
več kot 60 strani), ki jih le redkokdo od tistih, na katere se nanašajo, sploh kdaj prebere.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani