nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Med nedavnim obiskom v Beogradu ni niti en prijatelj, niti en kavarniški natakar in, seveda, niti en taksist pozabil povedati, da je »Evropa padla z, ko nam postavlja take pogoje za vstop, kakor da bi morali mi prositi njih in ne oni nas, kakor da EU tako ali tako ne bo razpadla, ker to tam, gospa, ne DELUJE ...« Zanimivo pa nihče več ni omenjal Kosova, kot da bi bil ta zgodovinski kompleks potisnjen v plitvo podzavest individualnega vsakdanjika in v bohotni kaos beograjskih ulic.
Iz trenutka v trenutek se mi je čedalje bolj zdelo, da v srbščini poteka še en monolog, ki izraža dolga leta samoosamitve in napoveduje vnovično negotovost balkanske prihodnosti, tam nekje v Oslu, do kamor si je iz današnje Srbije, obdane z vizijami, težko zamišljati, da ne rečemo dopotovati, in kjer so podelili Nobelovo nagrado za mir Martiju Ahtisaariju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani