nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Publika, posedena na lesene zaboje, se tako znajde sredi ateljeja - kiparkinega intimnega kaotičnega univerzuma, v katerega se skozi steno kot iz slike izvije gola protagonistka (). Scenografija () je premišljena, ozadje prizorišča - »ateljeja« namreč zapira stena s pritrjenimi dvodimenzionalnimi glinenimi »platni«, kar asociira na to, da kiparka kljub končani praški akademiji zaradi revščine nikoli ni kiparila s »pravimi«, dragimi kiparskimi materiali, ampak zgolj z glino, kar jo je tudi ustvarjalno frustriralo. Med publiko so postavljene skromne lesene mize, za katere in med katerimi se prepletajo abstrahirani mehanizmi njenega življenja, zlasti odnos z njenim homoseksualnim možem, pisateljem Mrakom ().
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani