nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V smislu, da prekaša mogoče do mere, ko se gledalec, uro gledajoč potepanja otroške družinice, zatakne ob samoumevno vprašanje: kako lahko tako majhni otroci, ki s svojo neurejenostjo že na zunaj kažejo svojo stisko, toliko časa skrivajo skrivnost »nimamo staršev in nihče ne skrbi za nas«. A ost filma ni uperjena v družbeno brezbrižnost, ampak v opazovanje, kako se spoprijemajo z vsakodnevnim preživetjem: potikajo se po ulicah, kradejo hrano po trgovinah, gledajo televizijo, se vozijo z metroji, se preoblačijo v kostume ... na neki točki se zdi, kot da bi šlo za zgodbo o otrocih, ki so na podaljšanih počitnicah. Kot da jim nič pravzaprav ne manjka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani