nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pravzaprav ni s tem nič narobe; če pomislim na možnost, da bi hotela biti Morovićeva proza jasno aktivistična, moralistična, je tako vsekakor bolje, osrednji improvizator in samoironični tečnež, ki nikdar ne zdrži dolgo na enem mestu, bi v takem kontekstu deloval zelo otročje.
Za logoreični stampedo (tako bi se lahko glasila kratka diagnoza Morovićevega sloga) je - tako kažejo tudi Okoliščine - značilno nenehno premikanje; različni prihodi in odhodi skoraj nekoliko spominjajo na »čudovita potovanja in doživetja po suhem in po morju, kakor jih je pripovedoval pri steklenici vina v krogu svojih prijateljev« lažnivi baron, le bolj zares so, vsekakor pa marsikaj povejo o protagonistovih miselnih, čustvenih izhodiščih. Le-ta so kljub občasni "samoironičnosti" paternalistično oziroma pokroviteljsko posmehljiva, ko sicer z nekakšno trpkostjo razpredajo »o in navadah« tujih ljudstev in, a si ves čas puščajo odprta vrata za pobeg.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani