nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Vezivo uprizoritve, v kateri moramo nujno omeniti še kot Learovega Norca, ki je kraljevi dobri duh, brez lastne želje, spakljiv, kakor je pravzaprav spakljiva resnica, ne laž, česar Lear od začetka nikakor ne razume, pa sočutnega Kenta v zanesljivi izvedbi Zvoneta, Škofa kot grofa Gloucesterja in kot, pa je brez dvoma Lear v igralski interpretaciji. je »mlad« Lear, a nikakor premlad, pred nami se ne stara po nikakršnih zunanjih znakih, temveč zori v svoj konec, ki je pravzaprav njegov začetek, raste torej v vir, v »óno samo, kar si«, katerega odsev zaznamo tudi v prvem prizoru postavitve, srečni igri očeta s hčerami. kot Lear se odloči za delitev kraljestva, da bi preprosto preveril, kdo mu je naklonjen, odpovedati se hoče samo operativni, ne pa tudi simbolni moči. Degradacijo sprejme brez joka, zato pa z nadzorovano, »logično« blaznostjo, manj telesno (njegovo telo je z umetnim trebuhom in rdečim kombinezonom tako ali tako le znak) in bolj refleksivno, v verbalnem toku, ki lije
iz njega in se vanj vrača v neki razdalji med dlanjo in govorilnim aparatom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani