nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Vendar je za zaveso, na katero so potem projicirane sladkaste fotografije s poročnega potovanja, samo soba z ogledali in knjigami, z gomilo knjig na sredi, takoj zraven pa potem slabo izrabljen hodnik nekam proti ozadju, in takšna scenografija, podpisuje jo, oži prostor dogajanja, vendar omogoča rabo dvignjenega predprostora s pepelniki. Kostumografija je nekje vmes, med rahlo patinirano tradicijo in sodobnostjo, kostumsko izstopa Hedda, ki kot da je iz nekega drugega sveta in drugega časa, in jo zasnuje s pozunanjeno agresijo in naveličano odljudnostjo, ki si zna nadeti tudi masko navidezne prisrčnosti, verjetno je najučinkovitejša in najbolj pomenljiva prav njena vmesna odsotnost, ko s srepim pogledom nekam naprej, v prazno, daje slutiti notranje dileme in kombinatoriko naslovne heroine. je njen mož Jőrgen, rahlo štorast učenjakar, ne pretirano brihtna in nekako samozadostna dobričina, njegovega genialnega, boemskega in ekscesnega konkurenta ter Heddino nekdanjo ljubezen Ejlerta
odigra kot nemirno in rahlo vročično žrtev zatohlega okolja, Elvstedovo kot skrbno in inferiorno, "predemancipirano" žensko,, ustrezno postaran, pa je brezskrupulozni japijevski Brak, edini pravi Heddin protiigralec.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani