nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ob zori dvajsetega veka je Kafka, trikratni tujec, izgnanec in razseljenec v srcu Srednje Evrope - kot med, kot med in kot pisatelj med trgovci s krznom in bankirji - opisal položaj nebogljenega posameznega človeškega bitja v porajajočem se jutru moderne dobe: dva moža v brezhibnih temnih oblekah navsezgodaj prideta v domačo spalnico aretirat Josepha K., zoper katerega je bila na sodišču vložena obtožnica. Ne da bi vedel, česa je obtožen in za kaj mu bodo sodili, postane Joseph K. žrtev sodnega procesa, ki se brez razvidnega smisla in utemeljitve vleče skozi ves roman, dokler skrivnostni par v črno oblečenih mož na koncu ne odvede nesrečnega K.-ja v zapuščen kamnolom, kjer mu z nožem prebodeta srce, žrtvina poslednja tesnobna misel pa je namenjena temu, da ga bo sramota preživela. Roman Proces je v obliki tesnobne slutnje, mračne fantazmagorije ali morastih sanj, porojenih iz vidčevske izmišljije, napovedal neko mučno, strašno izkušnjo, ki je kot absurden, permanenten in
brezkončen sodni postopek brez pravnomočne razsodbe prihajala nad usodo posamičnega smrtnika v nastopajočem stoletju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani