nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Potem sem še malo pomislila - na pomoč sem poklicala psihologijo, tisto pogrošno za vsakdanjo rabo - in si nato še kar v živo predstavljala, da neposrednih odgovorov ne bo, niso pri nas v navadi, se pa bo prav gotovo oglasil kdo od t. i. stroke, ki me bo tako ali drugače ostro ožigosal, glavo mi bo obenem karajoče natlačil z mislimi, ki bolj kot v mojih mrgolijo v njegovih, mi na usta stavil besede, ki jih nisem sploh izrekla, in mi zviška, kot je edino prav za neizpodbitne strokovnjake, držal mali kurz o upodabljajočih umetnostih na splošno in posebej.
Ker sem po naravi hazarderka in je moje življenjsko geslo »vivere pericolosamente« (živeti nevarno), sem stavila celo tri kepice sladoleda, da se bo kak umetnostni kritik ali zgodovinar oglasil z visoko žugajočim prstom in mi primerno intoniran (lalala) zapel levite, če me ne bo kar, dicto facto, izobčil iz človeškega oz. umetniškega občestva. A naj bom še tako daljnovidne sorte in naravnost preroško nastrojena, nečesa
vseeno nisem predvidela oz. čisto spregledala sem možnost, da bo ta pravičniški posel, recimo mu pobožno kar sveti misijon, prevzel na svoja široka pleča nihče drugi kot naš - mislim na Sežance - nadvse dobri in dolgoletni znanec Milček in se oglasil v Delovi Sobotni prilogi dne 6. 9. 2008.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani