nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Gre, skratka, za formalistično prirejanje strindbergovskega naturalizma, ki resda že sam po sebi (v sodobnem pogledu pa še posebno) sega čez njegove robove, v absurdno grotesknost in metafizično izpraznjenost, a pri tem samo na trenutke dosega izvirno moč in temperaturo do dna neprizanesljivega in v živo meso zadirajočega se spopada zakoncev, saj ga s poudarjenim poseganjem v njegov realizem ohladi in otopi, pogled pa iz nenehno namagnetene relacijske materije in njenih negativnih ritualov preusmeri v nevtralno in distancirano monološko formo.
Čeprav sta mož in žena (Svetla Yancheva in) v prvem prizoru oblečena v identični oblačili, ki poudarjata njuno istost - torej enakovredno odgovornost za nemogoč položaj, v katerem sta -, pa sta v resnici v tem razmerju sama, vsak zase. Kljub petindvajsetim letom zakona in videzu, da drug brez drugega ne moreta preživeti, sta namreč v zakonu, simbolu za skupnost, človeško bližino dveh ljudi, ki se ne povežeta zgolj iz ekonomskih
razlogov, ostala sama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani