nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Zgodbo o tragični samopogubi vase zaljubljenega lepotca, ki »fant se ga ni smel nobeden, nobeno dekle dotakniti« in zaradi katerega je v neuslišani ljubezni v lasten odmev shirala tudi nimfa Eho, je avtor uprizoritve postavil na prizorišče v ospredju z jezikovno, dikcijsko in interpretacijsko zanesljivim Pripovedovalcem (, lektorica je bila) in simpatično majhno lutko Pisarja za mizico (od zadaj jo je vodila Maja). Z dinamičnima naslovnima protagonistoma skoraj človeške velikosti v podobi velikih in značilno "monohrono" stiliziranih in lesenih lutk tehnike bunraku ( oživljata in, nimfo Eho pa) je pomenljivo materializiral temeljno nezmožnost čutne in čustvene komunikacije med njima, s statičnim zborom sedečih in le v določenih trenutkih tudi stoječih enako lesenih in enako monohromno razčlovečenih soh pa je upodobil »skupnost« komentatorjev, obžalovalcev in objokovalcev Narcisove samouničujoče zagledanosti v svojo podobo. V pomensko središče svojega odrskega performansa je
režiser postavil privzdignjen akvarij z vodo, v katerem vase zaljubljeni Narcis svoje vase zaverovano tostransko življenje pretresljivo konča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani