nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Se res ne bojijo stopiti pred ljudi, ki v resnici o njih dovolj vedo (bog ne daj, da bi vedeli vse, saj bi jih raztrgali!), igrati opic, klovnov in drugih cirkuških nakaz in hkrati pričakovati, da jih bo javnost vzela za resne, odgovorne ljudi, ki jim lahko zaupajo krmilo države? Kako naj jim verjamem, ko se trkajo po prsih, da so v proračunu privarčevali par (hkrati pa gledamo predore in klinike, ki spominjajo na socialistične in Fenije), ko vreščijo, kakšno gospodarsko rast da smo dosegli (celo polpismena javnost pa ve, da se ta ni začela z njimi in da so jo poganjali drugi dejavniki), in ko cmokajo, da inflacija (sramotno visoka za Slovenijo, zlasti v primerjavi s t. i. nekdanjimi lagerskimi državami) nima z njimi nič opraviti, »kajti v Sloveniji še nikoli nobena vlada ni zagotovila tolikšne zaposlenosti in rasti pa celo presežka«.
Bega nas na desetine vprašanj, v ozadju nam rojijo razvoj, strateške prioritete, skrb za mlade (da bi ti lahko skrbeli za upokojence),
ekološke grožnje, ugled in dostojanstvo države (majhni se lahko uveljavljajo s solidnostjo, za velike je dovolj, da so svetovni problem), toda mediokritete, ki se nam domišljavo vsiljujejo za usodno nepogrešljive, nam brez opičjega prepiranja za oslovo senco ne znajo jasno odgovoriti niti, koliko je ura.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani