nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pograjčeva (Betontančeva) in Vogrinčičeva predstava ljubezni se bolj kot predstava, torej kot dokončen, estetsko fiksiran izdelek, zdi zanimiva kot razstava njunega scenskega oziroma vizualnega mišljenja. Še natančneje: takoj nato, ko in svoj vizualni oziroma scenski material razstavita, ga že tudi na novo sestavita, torej bi najustreznejše poimenovanje ljubezni (pri katerem se slovenski prevod francoskega naslova Course a l'amour oz. njegove angleške različice, Run for Love, zdi »dinamično« najmanj ustrezen) bilo sestava, in če izpeljujemo naprej, sestav ali vizualni oziroma performativni sistem.
Njun postopek se namreč zdi paradoksen, saj če razumemo kot ultimativni izid oz. produkt celotnega performativnega dogajanja videokolaž ali miks (izraz morda ni ustrezen, saj asociira na nekaj motnega, v resnici pa gre za izčiščenje), projiciran na videosteno oz. zaslon, smo zgrešili bistvo: prav tako (če ne še bolj, a recimo da postdramski čas - dokončno? - odpravlja
nekdanja hierarhična zaporedja) relevantno je sprotno sestavljanje delov končnega izdelka, torej njihova izdelava, saj šele izdelovanje lahko ustvari finalno celoto oz. njeno učinkovito delovanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani