nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Vse je isto, nam nemara sporoča, življenje in teater, mladost in starost, moški in ženska, ljubezen in maščevanje, darovanje in polaščanje, telo in duša - vse isto v istem, kot rečeno, in kriterij, ki vse to ločuje med seboj, je zgolj subjektivna (umetnikova?) samovolja. Ali, če smo zelo natančni, neka definitivnost vendarle obstaja, a to ni življenje, temveč teater, vse je v resnici teater, od začetka (čakanja na začetek predstave) do konca ( si da veliko opravka z režiranjem poklona), a ne teater kot višja (globlja) resničnost, temveč kot nadomestek zanjo. In tu se, tako se zdi, dokonča Pandurjeva teatrska fikcija: v neskončni in ganljivi, v resnici pa neznosno naivni želji po teatralizaciji nečesa, kar se ne pusti teatralizirati, po izenačenju, istenju nečesa, kar se izkaže s svojo neprehodno, usodno razliko oz. mejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani