nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ta nezmožnost dosega vrhunca, ponavljajoči se coitus interruptus oz. odpoved nedvoumnim znakom (denimo seksualnim, ki so ponazorjeni s praviloma ohlapnimi, zgolj na videz obscenimi gestami), to kroženje po robovih brez središča nujno vpliva tudi na samo sporočilno jedro Pandurjeve režije, ki ga je v resnici precej težko razbrati. Vse je isto, nam nemara sporoča, življenje in teater, mladost in starost, moški in ženska, ljubezen in maščevanje, darovanje in polaščanje, telo in duša - vse isto v istem, kot rečeno, in kriterij, ki vse to ločuje med seboj, je zgolj subjektivna (umetnikova?) samovolja. Ali, če smo zelo natančni, neka definitivnost vendarle obstaja, a to ni življenje, temveč teater, vse je v resnici teater, od začetka (čakanja na začetek predstave) do konca ( si da veliko opravka z režiranjem poklona), a ne teater kot višja (globlja) resničnost, temveč kot nadomestek zanjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani