nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
1. 9. 2008
Laclosova Nevarna razmerja oziroma njihova sodobna predelava v Kvartetu Heinerja Müllerja so pogosta inspiracija za slovenske režiserje (,;), njihove režije (če jim sploh lahko določimo isti imenovalec) pomenijo raziskavo robov temeljne civilizacijske relacije (med moškim in žensko), hkrati pa robov reprezentacije (gledališča), točneje, njihove prehodnosti in ponovne utrditve: v ultimativnem smislu nič in nihče ne more onkraj svoje meje (telesa, spola, življenja, igre, zgodovine), prestop je lahko le popolno izničenje. kot avtor besedila za Barok (emblematičen naslov za predstavo, ki je Pandurjeva najmanj »baročna«) v režiji uprizarja najprej tranzitivnost omenjenih robov oz. meja kot temeljno eksistencialno, celo ontološko določilo, v smislu: vse je v vsem, nikjer ni nobene meje; hkrati pa je nenehno tudi že onkraj meje, v zgodovini, teatru kot mitu o življenju, v smrti oz. niču.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani