nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Me pa silno veseli, da nisem bila z znamenitim nič v sorodu, niti daljnem. Ko bi bila, recimo, njegov sin ali njegova hči ali sestra, bi mi pretila vedno nevarnost, da - ko bi me pot slučajno zanesla v Zagorje - v trenutku afekta in spozabe ali v navalu svete jeze ne zbijem s priročnim kolom ali macolo s kamnitega podstavka tistega bronastega, "zakržljenega" čemerneža, ki se brez vsakega pravega razloga tako neznansko kislo drži, in ga nadomestim s kakšno morda manj »moderno« koncepcijo umetnosti, a bolj vedro, prisrčno, živo, dinamično, verodostojno pa mladostno in tudi karizmatično podobo, zagledano tostran in zazrto onkraj ter v glavnem pobotano s seboj in zbogano s svetom (z magari ne, a kak grešni kozel mora ostati že zaradi tradicije!). Mi je pa strašno žal, da je tako duhovit časnikar, publicist in kolumnist, kot je bil, umrl še pred svojim svakom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani