nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Mehta je kot dirigent začenjal pri nas in si ga čisto malo lastimo, čeprav se, razen v zadnjih letih, ni vračal k nam, kaj šele v SF. Človek je seveda spremljal nekatere njegove televizijske nastope, skočil v tujino, poslušal posnetke - Mehtov Tristan npr. zame ni toliko stvar tokratne izvedbe orkestrskega "povzetka", ampak rajši celote iz Firenc in Münchna (obakrat z Lipovškovo kot Brangeno); tu so še recentna ljubljanska gostovanja,, Schönberg, in zdaj pa Beethoven. Skratka: kadarkoli ti ta naš daje muziko, imaš občutek, da si doma, na varnem v skladbah, v katerih te nič ne pusti na cedilu, a se te na ravni posamičnega tudi skoraj nič usodno ne dotakne; Mehtova glasba bolj kakor sproti deluje na dolgi progi, v neomahljivosti svojega strukturno-arhitektonskega časa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani