nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
porečete o družbi, ki se na poletni dopust podaja s šotori, plastičnimi skledami, ležalniki, plinskim gorilnikom in ostalo ropotijo, ki se v kampu izkaže za življenjsko pomembno, gromozanske nahrbtnike pa jim k tlom vleče še nekaj knjig debeline Svetega pisma? Plaz jedkih pripomb, češ, kakšni trapasti intelektualistični pozerji, lahko zadržite, dokler opisa čudaške skupine prijateljev ne obogati še en podatek: po sproščenem dnevu, ko so jih razvajali sredozemski pejsaži, vonji in okusi, so si, prijetno utrujeni v senci borovcev - vsak večer znova skočili v lase. Ženske so vreščale, moški tolkli po mizi, po zraku so letele knjige (ja, tiste debele); ko je prepir pljusnil onkraj meja civiliziranosti, kakršna pritiče izobraženim pripadnikom srednjega razreda, čeravno na dopustu, pa so se borovim iglicam na tleh pridružile tudi kocke z izpisanimi črkami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani