nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ko po »sprejemu« in predstavici v nelagodju nazadnje zastane v prostoru le še obiskovalka, ki je gostitelju edina prinesla darilo (poslikano majico), je za hipec mogoče zaslutiti celo možnosti sentimentalnega razpleta zgodbe. Seveda jih gostitelj hitro in radikalno zatre, ko pospremi sramežljivo bitje iz »hiše« ... in nazadnje še gledališko učinkovito napove svojo naslednjo predstavo, v kateri bodo menda nastopila »nevidna« bitja z lasuljami.
Serge, kakor nam ga upodobi Philippe Quesne s svojimi stalnimi in priložnostnimi partnerji (med njimi so bili tokrat tudi njegovi goste iz Slovenije:,, Jug in), je pravzaprav videti kot dovolj neatraktiven model sodobnega urbanega osamljenca, ki išče pot do drugega le še prek otroško naivnih in celo infantilnih poskusov igre oziroma umetnosti, kjer si pomaga z izdelki industrije zabave in pozabe ter ohranjenimi relikti iz zgodovine umetnosti, neposrednega dialoga, dotika ter polnokrvnega sobivanja in sožitja z drugim(i) pa v svojem
potrošniško izvotljenem egoističnem mikrokozmosu ni več sposoben.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani