nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Na prvi pogled je videti, da Kafka govori o nekem davno minulem, predmodernem načinu delovanja zakonov, o časih, ko so bili zakoni stvar majhnega vladajočega sloja, plemstva, oligarhije, ljudi, ki so imeli v rokah njihovo vzpostavljanje, razlago in uveljavljanje, ekskluzivno moč dostopa do njih in njihove (pogosto brutalne) realizacije. Javna dostopnost zakonov je bila otežena ali kar praktično onemogočena, za ljudske množice so bili videti kot nedosegljiva skrivnost, o njih so lahko le ugibali in špekulirali; nazadnje so se morali zadovoljiti s tem, da je zakon pač tisto, za kar se odloči plemstvo, nanj pač ni mogoče vplivati, se z njim seznaniti ali ga spreminjati.
A na drugi pogled je jasno, da Kafka s svojimi težavnimi parabolami ne meri na neko odmaknjeno davnino, temveč da meri s svojo puščico v srce sedanjosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani