nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V strogo omejenem prostoru njegovo lahkotno in pogosto »lebdeče« telo tako rekoč pred našimi očmi briše meje med resničnim in čutno preverljivim ter domišljijsko zmuzljivim oz. sanjskim. Zgodba iz 18. stoletja o princu, ki se je uporniško preselil stran od staršev v samoto hišice v drevesni krošnji, je navdihujoče izhodišče za protagonistovo zelo dinamično in univerzalno odrsko izpoved o posameznikovem upiranju večnim zakonom narave (z najbolj nepreklicno umrljivostjo vsega živega vred) ter o očarljivi lepoti vsega tega silnega in vztrajnega uresničevanja veselja in volje do življenja.
»Okna«, ki jih odpira Bolzejeva do zadnje podrobnosti domišljena in izvedbeno izmojstrena uprizoritev, ne ponujajo samo pogleda v zunanje okolje zasebnosti (bivališče) njihovega protagonista, ampak odstirajo tudi kanček notranjosti sodobnega slehernika v globaliziranem urbanem svetu (v uprizoritvi posredovanem zgolj z izbranimi zvočnimi učinki in glasbo).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani